Intervju z Zoranom Rajnom, izvršnim direktorjem družbe Bona Fides Invest, za revijo Podjetnik

Intervju z Zoranom Rajnom po nedavni konferenci v Assisiju Gospodarstvo Francesco (EoF), pri katerem je dejavno sodeloval.

Zoran Rajn je ustanovitelj in predsednik Center za socialne inovacije in trajnostni razvoj (CEDIOR) in izvršni direktor družbe Mednarodni center za množično financiranje (ICFC) s sedežem v Zagrebu. Že več kot 10 let se ukvarja s socialnimi inovacijami, socialnim podjetništvom in množičnim financiranjem.

Dejaven je v svetovnem gibanju Frančiškovo gospodarstvo, katerega srečanje je septembra 2022 potekalo v Assisiju pod pokroviteljstvom papeža Frančiška in ki so ga mediji poimenovali papežev Davos ali najpomembnejši dogodek na svetu v tem trenutku. Srečanja so se udeležili znanstveniki, socialni inovatorji in socialni podjetniki do 35. leta starosti iz 120 držav, da bi našli rešitve za oblikovanje pravičnejšega, bolj vključujočega in trajnostnega sveta.

Tukaj je nekaj misli Zorana Rajna o gospodarstvu, družbi, podjetništvu, vrednotah, inovacijah, revščini in vlogi papeža Frančiška v svetu.

O podjetju CEDIOR in drugih dejavnostih Zorana Rajna...

Center za socialne inovacije in trajnostni razvoj (CEDIOR) je socialno podjetje in mednarodni možganski trust, ustanovljen leta 2012 z namenom ustvarjanja in pospeševanja inovativnih in trajnostnih rešitev za aktualne družbene probleme. V njegovem portfelju je skoraj 50 družbeno koristnih projektov, sodeluje pa z več kot sto partnerji iz javnega, civilnega, poslovnega in akademskega sektorja. Ker se s tematiko množičnega financiranja ukvarjamo že od samega začetka, smo leta 2019 ustanovili Mednarodni center za množično financiranje (ICFC) z namenom približati množično financiranje širši javnosti. Delo in družbeno udejstvovanje družb Cedior in ICFC sta široko prepoznana v javnosti, medijih in vladnih institucijah na Hrvaškem in v tujini. Ime Center za socialne inovacije in trajnostni razvoj smo izbrali, ker je cilj naših dejavnosti trajnostni razvoj, socialne inovacije pa so sredstvo za doseganje tega cilja.

O konceptih trajnosti, socialnih inovacij, socialnega podjetništva in množičnega financiranja...

Trajnost je sposobnost sistema, da trajno obstaja, ne da bi ogrožal sebe, družbo in okolje. Socialne inovacije so uporabne novosti, namenjene reševanju družbenih problemov in ustvarjanju skupnega dobrega, na primer zelene tehnologije, inovativni modeli financiranja projektov, novi pravni predpisi itd. Socialno podjetništvo je vrsta podjetništva, pri kateri se doseženi dobiček primarno uporabi za reševanje družbenega ali okoljskega problema. Pri klasičnem podjetništvu akterji na trgu tekmujejo, kdo bo zaslužil več denarja, pri socialnem podjetništvu pa, kdo bo rešil več družbenih problemov in ustvaril dobro za skupnost. Skratka, v socialnem podjetništvu denar ni cilj, temveč sredstvo. Množično financiranje je inovativen in demokratičen model financiranja projektov, ki vključuje javno predstavitev podjetja, običajno prek spletne platforme, in omogoča državljanom, da vanj vložijo denar iz altruističnih razlogov ali z namenom ustvarjanja dobička ali pridobivanja drugih koristi. Pri tem je mogoče uporabiti več naložbenih modelov: donacije, nakup s časovno distanco, posojila, naložbe v lastniške deleže in naložbe v deleže dobička.

O spremembi trenutnega gospodarskega modela, ki temelji izključno na dobičku...

Tehnološki napredek je ustvaril iluzijo o uspešnosti sodobne družbe, vendar je ta zelo neuspešna, morda najbolj neuspešna doslej, saj še nikoli ni bilo boljših možnosti, da bi v kratkem času rešili glavne družbene probleme, namesto tega pa se ti še naprej kopičijo. V prenesenem pomenu je današnje človeštvo tehnološki velikan in moralni pritlikavec. Številne številke so zaskrbljujoče, vendar so morda te najbolj pretresljive. Po podatkih poročila ZN vsak dan izumre sto rastlinskih in živalskih vrst. 94% svetovnega dohodka se razdeli med 40% prebivalcev Zemlje. 50% morskih odpadkov je plastika za enkratno uporabo, vsako leto pa jih 8 milijonov ton konča v oceanih. Trenutno je te plastike toliko, da bi lahko 400-krat obkrožila Zemljo. 41 milijonov otrok je letno ubitih zaradi splava, ki je največji vzrok smrti na svetu. 30 milijonov ljudi je v suženjskem položaju. Vsakih 10 do 15 sekund na svetu zaradi lakote umre en otrok. 20% svetovnega prebivalstva je nepismenega. 3,8 milijarde ljudi živi z $2 na dan ali manj. Razmerje med dohodki zgornjih in spodnjih 20 odstotkov svetovnega prebivalstva je bilo leta 1820 3:1, leta 1960 30:1, leta 1991 pa 86:1. 1% vseh letnih naložb v orožje bi zagotovilo izobraževanje za vse otroke na svetu. To je "normalno", v katerem smo živeli do Covida in v katerem bomo živeli tudi po njem, če ne bomo sedanje krize uporabili kot katalizator za spremembe.

O modelih gospodarskih reform po zgledu papeža Frančiška...

V današnjem svetu obstajajo trije poslovni koncepti. Prvi je, da podjetje obstaja zato, da svojim lastnikom ali delničarjem prinaša čim večji dobiček ne glede na škodljive posledice, ki jih povzroča. Drugi koncept je, da podjetje obstaja zato, da ustvari čim večji dobiček, vendar ob upoštevanju najvišjih standardov pri zaščiti svojih zaposlenih, strank, dobaviteljev in družbe kot celote. Tretji koncept je, da podjetje obstaja predvsem zato, da bi reševalo družbene in okoljske probleme ter hkrati dosegalo finančno vzdržnost. To je koncept socialnega podjetništva, ki smo ga omenili pred trenutkom. Cilj takšnih podjetij ni zaslužiti čim več denarja za svoje delničarje, temveč z ustvarjenim dobičkom narediti čim več dobrega za družbo in okolje. Na žalost prvi koncept še vedno prevladuje po vsem svetu in iz njega izhajajo številne težave, s katerimi se soočamo. Potrošniki morajo razviti zavest o nujnosti kupovanja lokalnih in etičnih izdelkov in storitev. V sistemu, v katerem živimo, je politika odraz volivcev, gospodarstvo pa odraz potrošnikov, zato se moramo zavedati moči in odgovornosti, ki jo imamo kot volivci in potrošniki.

O svojih gospodarskih napovedih...

Moj gospodarski svetovni nazor oblikujeta predvsem krščanska morala in socialno podjetništvo. Vsi projekti, ki jih izvajata CEDIOR in ICFCF, morajo izpolnjevati naše načelo 4P - Pater, ljudje, planet, dobiček, kar pomeni, da mora biti vsak projekt v skladu z božjimi zapovedmi, da mora biti namenjen dobrobiti ljudi in okolja ter da mora biti dolgoročno finančno vzdržen.

O lekcijah, ki se jih lahko človeštvo nauči iz trenutne krize s korono...

Za Covida velja pravilo, da ni vse zlo za zlo. Pandemija je razkrila številne slabosti nacionalnih držav in mednarodne skupnosti. Zavedanje teh težav je priložnost za generacije, da ustvarijo boljši sistem. Poskušal bom našteti nekaj izmed njih. Najprej je poudarek na koronavirusih. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z živalmi, že vrsto let opozarjajo na nevarnost koronavirusov, ki se prenašajo z živali na ljudi, saj se ljudje vse bolj širijo, izsekavajo gozdove in vstopajo v habitate divjih živali. Če ne bomo prenehali s takšnim agresivnim odnosom, se bomo v prihodnosti znašli v nevarnosti, da se bomo soočili z novo pandemijo. Na mednarodni ravni je treba razviti krizne mehanizme, na primer ustanoviti mednarodni krizni sklad, v katerega bodo članice redno vplačevale sredstva in jih uporabljale v izrednih razmerah, ter predvideti jasne sankcije za tiste članice, ki ne bodo pravočasno posredovale informacij, pomembnih za celotno mednarodno skupnost.

Poleg tega se je treba na ravni mednarodnih organizacij posvetiti oblikovanju "totalne knjige", nikoli dokončanega projekta, v katerem bo zbrano vse praktično znanje o tem, kako obnoviti družbo v primeru velike naravne nesreče, in učenje njenih vsebin vključiti v nacionalne šolske programe, saj lahko institucionalni sistem razpade veliko lažje, kot si mislimo. Danes smo v absurdnem položaju. Znanje se vsak dan povečuje z neverjetno hitrostjo, v dnevnem časopisu dobimo več informacij, kot jih je povprečen človek iz 18. stoletja slišal v celem življenju, kot posamezniki pa imamo izredno malo znanja o osnovnih življenjskih veščinah.

Kar zadeva nacionalne države, smo imeli priložnost videti, kako dolge dobavne verige so v takšnih razmerah usodne, zato je pomembno, da ima vsaka država lastno proizvodnjo hrane, energije in zdravil. Brez tega ni mogoče govoriti o suverenosti katere koli države. Prav tako smo spoznali, da vseh jajc ne moremo dati v eno košarico. To so še posebej občutile države, ki so odvisne od turizma in rentništva. Z obstojem raznolikega gospodarstva je škodo lažje zmanjšati. Prav tako bi morale države povečati naložbe v zdravstvo, znanost, digitalno preobrazbo javnih storitev, telekomunikacijsko infrastrukturo in storitve javne varnosti. Skozi pandemijo smo videli tudi, da so najslabše plačani poklici ključni za normalno delovanje družbe, zato jih je treba moralno in finančno prevrednotiti.

Ko govorimo o delu, je treba povedati, da se je delo od doma izkazalo kot možen koncept, ki ga je treba še spodbujati, kar je lahko še posebej dragocena alternativa za mlade starše, da lahko več časa preživijo z otroki in okrepijo svojo družino.

Na koncu smo se naučili bolj ceniti svobodo in socialne stike, ki so nam samoumevni, in postalo nam je bolj jasno, da so v takšnih trenutkih glavna opora Bog, domovina in družina. Zlo je sprinter, dobro pa maratonec. Vsako slabo situacijo v življenju lahko in moramo spremeniti v nekaj dobrega. Upam, da bomo kot družba dovolj modri, da bomo to storili tudi s Kovidom, po katerem imamo priložnost postati boljši ljudje.

O ekonomiji papeža Frančiška...

Zamisel dogodka Frančiškovo gospodarstvo je, da udeleženci ustvarijo rešitve za oblikovanje pravičnejšega, bolj vključujočega in trajnostnega sveta. Na dogodku je sodelovalo 2 000 znanstvenikov, socialnih inovatorjev in socialnih podjetnikov, starih do 35 let, iz 120 držav. Izbirni postopek je bil zahteven, izbrani pa so bili udeleženci, ki so na svojih področjih dosegli vidne rezultate. Udeleženci so bili razdeljeni v dvanajst skupin, v treh dneh dogodka pa je vsaka skupina predstavila svoja priporočila, ki jih je pripravljala v zadnjem letu. Pomembno je poudariti, da sobotni konec dogodka ni konec, temveč začetek celotne zgodbe, saj se bo sodelovanje med udeleženci in organizacijami dejavnosti nadaljevalo. Znana je misel, da nobenega problema ni mogoče rešiti na isti ravni zavesti, ki ga je ustvarila, in prav zato je ključno, da so mladi vključeni v iskanje rešitev za pomembna družbena vprašanja. Osebno sem aktiven v dveh skupinah: Finance in humanost ter Delo in skrb.

O pontifikatu papeža Frančiška in njegovi vlogi v svetu...

Papežev pontifikat vidim v skladu z imenom, ki ga je izbral. Ko rečemo sveti Frančišek, so prve asociacije kristjana revni, mir, narava in živali. Papež Frančišek ravna v skladu s tem: pomaga revnim in pomoči potrebnim, opozarja na družbene krivice, se bori za Cerkev brez razkošja in odprto za vernike, spodbuja mir in dialog med religijami in narodi ter opozarja na našo dolžnost, da z naravo in vsemi bitji ravnamo kot dobri gospodarji in varuhi vsega, kar nam je Bog zaupal. Posebej cenim papeževo preprostost, ponižnost in nežnost, ki so po mojem mnenju lastnosti resnično velikih ljudi in voditeljev. V kontekstu problemov sodobne družbe je papež Frančišek pravi človek na pravem mestu ob pravem času.

O revnih in izključenih...

Ko govorimo o revščini, je treba poudariti, da obstajata dve vrsti revščine - materialna in duhovna. Materialna revščina je stanje, ko posameznik ali skupnost nima dovolj materialnih in finančnih sredstev za zadovoljevanje svojih osnovnih eksistenčnih potreb, duhovna revščina pa je stanje, ko posamezniku ali skupnosti primanjkuje vrlin, da bi izpolnili moralne standarde, ki jih je določil Bog. Obe vrsti revščine sta usodni in proti njima se je treba boriti, to pa je mogoče doseči predvsem z boljšim izobraževanjem, boljšo duhovno vzgojo in moralno pismenostjo družbe, davčno politiko, dostopnejšimi viri financiranja in spodbujanjem socialnega podjetništva. Izkoreninjenje teh dveh vrst revščine je temeljno poslanstvo družb Cedior in ICFC.

O prednostih množičnega financiranja pred drugimi viri financiranja...

Najprej je množično financiranje demokratičen in cenovno dostopen vir financiranja. Obstajajo številni primeri, ko so se podjetja začela razvijati s financiranjem prek množičnega financiranja, ker denarja niso mogla dobiti na noben drug način, pozneje pa so zrasla v velika podjetja. Pri vsakem viru financiranja se pogosto pojavijo določene težave. Pri sredstvih EU se na primer pogosto pojavita problem sofinanciranja, pri katerem mora lastnik projekta zagotoviti od 20 do 50% lastne udeležbe, in problem predfinanciranja, pri katerem se lastniku projekta dodeli 100% nepovratnih sredstev, vendar pod pogojem, da začetno fazo projekta financira z lastnimi sredstvi in jih nato utemelji. Pri financiranju projektov iz državnega proračuna se pogosto pojavi problem birokratskih ovir, pri bančnih posojilih pa problem zavarovanja.

Walta Disneyja je 121 bank zavrnilo, preden je dobil posojilo za svoj projekt risank, ker ni mogel ponuditi zavarovanja. Poslovni angeli in investicijski skladi pa vlagajo v zelo majhno število specifičnih projektov, ki imajo možnost hitrega in visokega donosa. V začetku leta sem imel priložnost obiskati nemški sklad tveganega kapitala, ki vlaga samo v socialno podjetništvo. Na leto prejmejo več kot 500 projektov, vlagajo pa le v dva do tri, pri čemer najnižja naložba znaša 500 tisoč evrov, njihov cilj pa je v naslednjih petih letih prodati svoj poslovni delež in izstopiti iz projekta.

Naslednja prednost množičnega financiranja je, da je finančno tveganje razpršeno med več ljudi, zato v primeru neuspeha projekta nihče ne nosi večjih finančnih posledic. Prav tako kampanja množičnega financiranja omogoča potrditev zamisli in tržno testiranje, preden nastanejo veliki stroški. To pomaga tudi poslovnim angelom, investicijskim skladom in bankam, da si sami ustvarijo boljšo predstavo o tveganjih, če oklevajo pri vlaganju v projekt. Poleg naštetih finančnih koristi obstajajo tudi tržne koristi. Priprava in izvedba kampanje služita kot odlično oglaševanje in sredstvo za zbiranje družbene skupnosti okoli projekta, ustvarjanje baze zvestih strank, privabljanje pozornosti medijev, pridobivanje povratnih informacij in novih idej za izboljšanje poslovanja.

V primeru množičnega financiranja z donacijami, nagradami in posojili je projekt še vedno v lasti imetnika, kar ne velja za poslovne angele in investicijske sklade.

O bančnem sektorju...

Bančništvo v družbi ni priljubljeno, vendar je lahko, če se ga lotimo pravilno, plemenito in etično. Tako kot lahko zdravnik naredi veliko dobrega za človekovo zdravje, lahko bančnik naredi veliko dobrega za njegove finance. Bankirji ne bi smeli biti le prodajalci denarja, ampak tudi zdravniki človeških financ. Prav zato sem zagovornik etičnih bank, ki imajo družbeno odgovoren pristop do stranke, zavračajo prodajo bančnega produkta, če to ni v najboljšem interesu stranke, skrbijo za finančno pismenost skupnosti, zagotavljajo storitve ranljivim skupinam, ponujajo ugodne kreditne programe za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb državljanov, se izogibajo nenamenskim potrošniškim posojilom, ki prevladujejo med običajnimi bankami, vlagajo v mala in srednje velika podjetja, ki krepijo vlogo lokalne skupnosti, zlasti v ekološko kmetijstvo, obnovljive vire energije, zelene inovacije in socialno podjetništvo, izogibajo se naložbam v fosilna goriva, proizvodnjo orožja, igre na srečo in industrije, ki škodujejo zdravju ljudi in okolju , podpirajo zagonske podjetnike s kapitalom, znanjem in povezovanjem z drugimi deležniki na trgu, zaposlenim dajejo enotne plače brez bonusov in kazni za prodajne rezultate, saj ti spodbujajo slabo obravnavo strank in prodajo izdelkov, pregledno predstavljajo svoje naložbe in poslovanje, cilj njihovega celotnega poslovanja pa ni maksimiranje dobička za delničarje, temveč maksimiranje koristi za stranke ob doseganju finančne vzdržnosti in ustvarjanju finančnih rezerv za primer prihodnjih gospodarskih motenj na trgu.

Ko govorimo o bankah, želim poudariti, da je oče Ante Gabrić, eden največjih hrvaških misijonarjev, ki je umrl v imenu svetosti, ko je sredi prejšnjega stoletja v Indiji sodeloval s sveto materjo Terezijo, razvil riževo banko, ki je pomagala revnim v boju proti oderuhom, in bil pobudnik številnih drugih socialnih inovacij, za katere so več kot 50 let kasneje nekateri prejeli Nobelove nagrade. Cedior in ICFC bosta ustanovila nagrado v njegovem imenu za družbene inovacije v boju proti revščini in socialni izključenosti.

O umetni inteligenci in množičnem financiranju...

Družbi Cedior in ICFC se ukvarjata z razvojem programske opreme za obdelavo velikih količin podatkov, ki zbira in obdeluje velike količine podatkov ter na podlagi tega oblikuje uporabne zaključke o tveganosti kampanj množičnega financiranja. Po eni strani bo to lastnikom projektov pomagalo odkriti slabosti njihovega projekta, bolje pripraviti kampanjo in privabiti več naložb, po drugi strani pa bo vlagateljem pomagalo lažje prepoznati projekte z visokim tveganjem in učinkoviteje upravljati svoj denar. Programska oprema ne bo samostojno sprejemala odločitev o tveganju, temveč bo služila kot dodatek k strokovni oceni ocenjevalca. Po vsem svetu tega ne počne nihče drug razen nas. Poleg tega se ukvarjamo z razvojem Enciklopedije množičnega financiranja, digitalne podatkovne zbirke vsega znanja o množičnem financiranju, ki temelji na vnosu uporabnikov in umetni inteligenci. Poleg tega, da jo bodo uporabniki lahko urejali kot Wikipedijo, bo Enciklopedija ustvarjala in zbirala najnovejše vsebine o množičnem financiranju na podlagi programske opreme umetne inteligence .

Tako kot je na koncu filmov napis, da za potrebe filma ni bila ubita niti ena žival, tudi mi želimo poudariti, da za potrebe razvoja naše programske opreme umetne inteligence ni bilo in ne bo izgubljeno niti eno delovno mesto. Pravzaprav bodo ustvarjena nova delovna mesta. Z uporabo umetne inteligence se bo vprašanje delovnih mest razvijalo v dveh smereh. Po eni strani bodo nastala nova delovna mesta, ki bodo zahtevala nova znanja, kot v primeru podjetij Cedior in ICFC, po drugi strani pa bodo nekatera delovna mesta ugasnila, zlasti tista, ki se ponavljajo. Najbolj odporna proti ukinjanju bodo tista delovna mesta, ki bodo zahtevala ustvarjalnost, empatijo in kompleksne motorične spretnosti.

O vzornikih v podjetništvu...

Moji vzorniki so podjetniki, ki na poslovanje gledajo kot na skrb za družbo. Najprej don Bosko kot eden prvih primerov socialnega podjetništva, ki je med industrijsko revolucijo v Italiji duhovno in socialno opolnomočil mlade, ki jih je ogrožala revščina in so posledično padali v kriminal, tolpe in zapore. Naredil jih je pismene, jim omogočil poklicno izobraževanje, da so lahko postali čevljarji, krojači, zidarji, tesarji, peki, tiskarji ali se naučili kakšnega drugega poklica, ustanovil je delavnice, kjer jih je zaposlil, ustanovil je Društvo za medsebojno pomoč delavcev in napisal prvo vajeniško pogodbo v Evropi ter od delodajalcev zahteval njeno spoštovanje, da bi mlade zaščitili pred izkoriščanjem.

Oratoriji, ki jih je ustanovil za mlade, so bili štiri v enem: dom, šola, župnišče in igrišče. Poleg izobraževanja in stanovanja jim je nudil tudi duhovno vzgojo, da bi iz njih naredil poštene državljane in dobre kristjane, zavedal pa se je tudi pomena igre, zato je organiziral številne dejavnosti, kot so športne in družabne igre ali ustanavljanje gledaliških skupin in glasbenih orkestrov. Da bi lahko razvijal številne projekte, je zagotavljal sredstva s prodajo izdelkov, ki so jih izdelovali v delavnicah, z organizacijo loterij in tombol ter z donacijami, pri čemer so donatorji prejemali darila, kar lahko štejemo za predhodnika množičnega financiranja .

Kot zgodovinski primer ženske socialne podjetnice bi omenil Marijo Montessori, ki je tako kot don Bosko, ki je razvil preventivno metodo v vzgoji, pustila globok pečat na področju vzgoje otrok z glavnim vzgojnim načelom "pomagaj mi, da to naredim sam". Ko govorimo o vzgoji, moramo omeniti tudi sveto Angelo Merico, ustanoviteljico uršulink, ki je živela v 15. in 16. stoletju in jo sodobni pedagogi označujejo za vizionarko in predhodnico sodobne pedagogike. Pred 500 leti se je na primer zavzemala, da v razredih ne bi bilo več kot 20 otrok, da bi se lahko učitelji s spoštovanjem in ljubeznijo posvetili vsakemu otroku posebej.

Med sodobnejšimi primeri bi neizogibno omenil ustvarjalca Nutelle Micheleja Ferrero, ki je bil predan vernik. Ob praznovanju 50. obletnice podjetja je pred mediji izjavil: "Brez nje ne bi zmogli ničesar." V vsako pisarno in objekt je postavil kipec Device Marije, skupaj z vodilnimi delavci pa je redno vsako leto romala v Lurd. Prav tako je organiziral obisk Lurda za vse svoje zaposlene. Pralineji Rocher, ki so bili predstavljeni leta 1982, so dobili ime po jami Rocher de Massabielle v Lurdu, kjer se je leta 1858 prikazala Devica Marija. Rocher v francoščini pomeni "skala" ali "balvan".

Ko je leta 1957 prevzel podjetje, je na zaposlene naslovil pismo, v katerem je zapisal, da je njegova edina želja, da bi bilo podjetje močno ter da bi zaposlenim in njihovim otrokom zagotovil varno in mirno prihodnost. Delokalizacija, racionalizacija in odpuščanje niso bili nikoli omenjeni v njegovem menedžerskem besednjaku in strategiji, tovarna je obstajala za človeka in ne človek za tovarno. Za zaposlene je organiziral avtobusni prevoz od doma do delovnega mesta v Albi in vrnitev domov ob koncu izmene. Zagotovil jim je nadpovprečne plače, brezplačno zdravstveno oskrbo in druge socialne ugodnosti, zato zaposleni niso nikoli stavkali. Redko se je pojavljal v javnosti, nikoli ni dal intervjuja in je zavračal častne nazive. Izjavil je, da bi se moralo človekovo ime v časopisu pojaviti le dvakrat - prvič, ko se je rodil, in drugič, ko umre. Leta 1983 je ustanovil fundacijo Ferrero, ki spodbuja razvoj znanosti in umetnosti. Poleg tega fundacija zagotavlja nacionalne in mednarodne štipendije za izobraževanje otrok sedanjih in nekdanjih zaposlenih, prav tako pa prek programa Ferrero Seniors ponuja številne ugodnosti za vse, ki so podjetju posvetili več kot 25 let svojega življenja. Umrl je leta 2015 na valentinovo v 89. letu starosti. Na njegov pogreb je prišlo 60 tisoč ljudi, trgovine, šole in ustanove v Albi pa so bile tisti dan zaprte. Umrl je leta 2015 na valentinovo v 89. letu starosti. Na njegov pogreb je prišlo 60 tisoč ljudi, trgovine, šole in ustanove v Albi pa so bile tisti dan zaprte.

Kot sem že omenil v enem od prejšnjih vprašanj, imamo tudi na Hrvaškem odličen primer socialnega podjetništva, in sicer podjetje Tim Kabel, ki je znano kot eno najbolj družbeno ozaveščenih hrvaških podjetij, ki ga vodita zakonca Ivan in Mirjana Topčić. Podjetje izvaja pronatalno politiko in ženske se na razgovorih za službo ne srečujejo z neprijetnimi vprašanji o materinstvu, temveč jih spodbuja, da imajo otroke, tako da zaposleni prejmejo finančno podporo za vsakega novorojenčka. Vsi otroci zaposlenih prejemajo štipendijo v času srednješolskega in visokošolskega izobraževanja, med poletnimi počitnicami pa jim je omogočeno delo v podjetju prek študentskega servisa za plačilo, ki je višje od povprečne predpisane študentske urne postavke. Vsi zaposleni imajo pravico najeti posojilo podjetja po najnižji možni obrestni meri. Prejemajo tudi velikonočno in božično nagrado, njihove plače pa so znatno nad hrvaškim povprečjem. Ob koncu vsakega poslovnega leta podjetje organizira izlet in praznovanje za zaposlene in njihove zakonce, na katerem razglasijo najboljšega zaposlenega v letu, ki prejme dvojno božično nagrado.

O izzivih, s katerimi se danes soočajo mladi...

Mladi se danes soočajo s številnimi težavami. Brezposelnost, pomanjkanje perspektive, pritisk, da morajo izpolnjevati standarde, ki jih postavlja družba, odvisnosti, medvrstniško nasilje in duševno zdravje so le nekatere izmed najbolj perečih. Vzrokov za te težave je več, vendar bi rad omenil predvsem dva.

Prvi vzrok je slaba formalna izobrazba. Cilj izobraževanja mora biti delovanje. Ni pomembno le spoznati, kakšen je svet, temveč tudi, kako biti v njem dejaven in kako ga spremeniti. Ta druga komponenta manjka, zato mladi niso pripravljeni na izzive resničnega življenja in trga dela. Ravno tako je treba pri otrocih že od malega prepoznavati talente in jih usmerjati v smer, kjer se bodo uresničevali na najboljši možni način, pomanjkljivosti pa bodo čim manjše.

Drugi vzrok je neustrezna duhovna vzgoja. V družbi primanjkuje jezikovne, finančne, digitalne in druge pismenosti. Vendar pa je ni, kot je duhovna pismenost. Živimo v času, ki relativizira moralo, zato mladi ne razumejo, kaj je greh, zakaj je greh in kakšne so posledice greha za življenje. Zaradi tega sprejemajo napačne življenjske odločitve, te pa jih v najslabšem primeru pripeljejo do življenjskega brodoloma, v najboljšem pa do nezadovoljstva. Posebej izkrivljeno podobo življenja, ki je ne znajo kritično obravnavati, dobijo prek medijev in družbenih omrežij, ki pogosto spodbujajo prazni materializem, nezdrav kult lepote, takojšnjo slavo in uspeh čez noč brez dela. Otroke in mlade je treba začeti učiti, da je v življenju najpomembnejše prizadevanje za svetost, biti svetnik pa pomeni biti najboljši v ljubezni, poštenosti in odgovornosti. Družba danes ne potrebuje več zmogljivejšega računalnika ali hitrejšega avtomobila, tehnološki razvoj je dosegel točko, ko presega potrebe ljudi. Svet kliče po moralnih vzorih. Na svetu je največ priložnosti in najmanj konkurence.

Zoranovo zadnje sporočilo...

Namesto za zemeljskimi stvarmi bi morali teči za nebeško slavo. Vlagajte v ljubezen do Boga in ljubezen do človeka. Vsak, ki to počne, bo požel bogate sadove. To je recept za življenjski uspeh in edina varna naložba tukaj na zemlji!