{"id":1785,"date":"2023-04-04T00:09:54","date_gmt":"2023-04-04T00:09:54","guid":{"rendered":"https:\/\/bonafidesinvest.eu\/?p=1785"},"modified":"2023-04-03T23:08:55","modified_gmt":"2023-04-03T23:08:55","slug":"intervju-z-zoranom-rajn-ceo-of-bona-fides-invest-for-magazine-entrepreneur","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/bonafidesinvest.eu\/sl\/interview-with-zoran-rajn-ceo-of-bona-fides-invest-for-magazine-entrepreneur\/","title":{"rendered":"Intervju z Zoranom Rajnom, izvr\u0161nim direktorjem dru\u017ebe Bona Fides Invest, za revijo Podjetnik"},"content":{"rendered":"

Intervju z Zoranom Rajnom po nedavni konferenci v Assisiju Gospodarstvo Francesco (EoF)<\/a>, pri katerem je dejavno sodeloval.<\/p>\n\n\n\n

Zoran Rajn je ustanovitelj in predsednik Center za socialne inovacije in trajnostni razvoj (CEDIOR)<\/a> in izvr\u0161ni direktor dru\u017ebe Mednarodni center za mno\u017ei\u010dno financiranje (ICFC)<\/a> s sede\u017eem v Zagrebu. \u017de ve\u010d kot 10 let se ukvarja s socialnimi inovacijami, socialnim podjetni\u0161tvom in mno\u017ei\u010dnim financiranjem.<\/p>\n\n\n\n

Dejaven je v svetovnem gibanju Fran\u010di\u0161kovo gospodarstvo, katerega sre\u010danje je septembra 2022 potekalo v Assisiju pod pokroviteljstvom pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka in ki so ga mediji poimenovali pape\u017eev Davos ali najpomembnej\u0161i dogodek na svetu v tem trenutku. Sre\u010danja so se udele\u017eili znanstveniki, socialni inovatorji in socialni podjetniki do 35. leta starosti iz 120 dr\u017eav, da bi na\u0161li re\u0161itve za oblikovanje pravi\u010dnej\u0161ega, bolj vklju\u010dujo\u010dega in trajnostnega sveta.<\/p>\n\n\n\n

Tukaj je nekaj misli Zorana Rajna o gospodarstvu, dru\u017ebi, podjetni\u0161tvu, vrednotah, inovacijah, rev\u0161\u010dini in vlogi pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka v svetu.<\/p>\n\n\n\n

O podjetju CEDIOR in drugih dejavnostih Zorana Rajna...<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Center za socialne inovacije in trajnostni razvoj (CEDIOR) je socialno podjetje in mednarodni mo\u017eganski trust, ustanovljen leta 2012 z namenom ustvarjanja in pospe\u0161evanja inovativnih in trajnostnih re\u0161itev za aktualne dru\u017ebene probleme. V njegovem portfelju je skoraj 50 dru\u017ebeno koristnih projektov, sodeluje pa z ve\u010d kot sto partnerji iz javnega, civilnega, poslovnega in akademskega sektorja. Ker se s tematiko mno\u017ei\u010dnega financiranja ukvarjamo \u017ee od samega za\u010detka, smo leta 2019 ustanovili Mednarodni center za mno\u017ei\u010dno financiranje (ICFC) z namenom pribli\u017eati mno\u017ei\u010dno financiranje \u0161ir\u0161i javnosti. Delo in dru\u017ebeno udejstvovanje dru\u017eb Cedior in ICFC sta \u0161iroko prepoznana v javnosti, medijih in vladnih institucijah na Hrva\u0161kem in v tujini. Ime Center za socialne inovacije in trajnostni razvoj smo izbrali, ker je cilj na\u0161ih dejavnosti trajnostni razvoj, socialne inovacije pa so sredstvo za doseganje tega cilja.<\/p>\n\n\n\n

O konceptih trajnosti, socialnih inovacij, socialnega podjetni\u0161tva in mno\u017ei\u010dnega financiranja...<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Trajnost je sposobnost sistema, da trajno obstaja, ne da bi ogro\u017eal sebe, dru\u017ebo in okolje. Socialne inovacije so uporabne novosti, namenjene re\u0161evanju dru\u017ebenih problemov in ustvarjanju skupnega dobrega, na primer zelene tehnologije, inovativni modeli financiranja projektov, novi pravni predpisi itd. Socialno podjetni\u0161tvo je vrsta podjetni\u0161tva, pri kateri se dose\u017eeni dobi\u010dek primarno uporabi za re\u0161evanje dru\u017ebenega ali okoljskega problema. Pri klasi\u010dnem podjetni\u0161tvu akterji na trgu tekmujejo, kdo bo zaslu\u017eil ve\u010d denarja, pri socialnem podjetni\u0161tvu pa, kdo bo re\u0161il ve\u010d dru\u017ebenih problemov in ustvaril dobro za skupnost. Skratka, v socialnem podjetni\u0161tvu denar ni cilj, temve\u010d sredstvo. Mno\u017ei\u010dno financiranje je inovativen in demokrati\u010den model financiranja projektov, ki vklju\u010duje javno predstavitev podjetja, obi\u010dajno prek spletne platforme, in omogo\u010da dr\u017eavljanom, da vanj vlo\u017eijo denar iz altruisti\u010dnih razlogov ali z namenom ustvarjanja dobi\u010dka ali pridobivanja drugih koristi. Pri tem je mogo\u010de uporabiti ve\u010d nalo\u017ebenih modelov: donacije, nakup s \u010dasovno distanco, posojila, nalo\u017ebe v lastni\u0161ke dele\u017ee in nalo\u017ebe v dele\u017ee dobi\u010dka.<\/p>\n\n\n\n

O spremembi trenutnega gospodarskega modela, ki temelji izklju\u010dno na dobi\u010dku...<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tehnolo\u0161ki napredek je ustvaril iluzijo o uspe\u0161nosti sodobne dru\u017ebe, vendar je ta zelo neuspe\u0161na, morda najbolj neuspe\u0161na doslej, saj \u0161e nikoli ni bilo bolj\u0161ih mo\u017enosti, da bi v kratkem \u010dasu re\u0161ili glavne dru\u017ebene probleme, namesto tega pa se ti \u0161e naprej kopi\u010dijo. V prenesenem pomenu je dana\u0161nje \u010dlove\u0161tvo tehnolo\u0161ki velikan in moralni pritlikavec. \u0160tevilne \u0161tevilke so zaskrbljujo\u010de, vendar so morda te najbolj pretresljive. Po podatkih poro\u010dila ZN vsak dan izumre sto rastlinskih in \u017eivalskih vrst. 94% svetovnega dohodka se razdeli med 40% prebivalcev Zemlje. 50% morskih odpadkov je plastika za enkratno uporabo, vsako leto pa jih 8 milijonov ton kon\u010da v oceanih. Trenutno je te plastike toliko, da bi lahko 400-krat obkro\u017eila Zemljo. 41 milijonov otrok je letno ubitih zaradi splava, ki je najve\u010dji vzrok smrti na svetu. 30 milijonov ljudi je v su\u017eenjskem polo\u017eaju. Vsakih 10 do 15 sekund na svetu zaradi lakote umre en otrok. 20% svetovnega prebivalstva je nepismenega. 3,8 milijarde ljudi \u017eivi z $2 na dan ali manj. Razmerje med dohodki zgornjih in spodnjih 20 odstotkov svetovnega prebivalstva je bilo leta 1820 3:1, leta 1960 30:1, leta 1991 pa 86:1. 1% vseh letnih nalo\u017eb v oro\u017eje bi zagotovilo izobra\u017eevanje za vse otroke na svetu. To je \"normalno\", v katerem smo \u017eiveli do Covida in v katerem bomo \u017eiveli tudi po njem, \u010de ne bomo sedanje krize uporabili kot katalizator za spremembe.<\/p>\n\n\n\n

O modelih gospodarskih reform po zgledu pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka...<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V dana\u0161njem svetu obstajajo trije poslovni koncepti. Prvi je, da podjetje obstaja zato, da svojim lastnikom ali delni\u010darjem prina\u0161a \u010dim ve\u010dji dobi\u010dek ne glede na \u0161kodljive posledice, ki jih povzro\u010da. Drugi koncept je, da podjetje obstaja zato, da ustvari \u010dim ve\u010dji dobi\u010dek, vendar ob upo\u0161tevanju najvi\u0161jih standardov pri za\u0161\u010diti svojih zaposlenih, strank, dobaviteljev in dru\u017ebe kot celote. Tretji koncept je, da podjetje obstaja predvsem zato, da bi re\u0161evalo dru\u017ebene in okoljske probleme ter hkrati dosegalo finan\u010dno vzdr\u017enost. To je koncept socialnega podjetni\u0161tva, ki smo ga omenili pred trenutkom. Cilj tak\u0161nih podjetij ni zaslu\u017eiti \u010dim ve\u010d denarja za svoje delni\u010darje, temve\u010d z ustvarjenim dobi\u010dkom narediti \u010dim ve\u010d dobrega za dru\u017ebo in okolje. Na \u017ealost prvi koncept \u0161e vedno prevladuje po vsem svetu in iz njega izhajajo \u0161tevilne te\u017eave, s katerimi se soo\u010damo. Potro\u0161niki morajo razviti zavest o nujnosti kupovanja lokalnih in eti\u010dnih izdelkov in storitev. V sistemu, v katerem \u017eivimo, je politika odraz volivcev, gospodarstvo pa odraz potro\u0161nikov, zato se moramo zavedati mo\u010di in odgovornosti, ki jo imamo kot volivci in potro\u0161niki.<\/p>\n\n\n\n

O svojih gospodarskih napovedih...<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Moj gospodarski svetovni nazor oblikujeta predvsem kr\u0161\u010danska morala in socialno podjetni\u0161tvo. Vsi projekti, ki jih izvajata CEDIOR in ICFCF, morajo izpolnjevati na\u0161e na\u010delo 4P - Pater, ljudje, planet, dobi\u010dek, kar pomeni, da mora biti vsak projekt v skladu z bo\u017ejimi zapovedmi, da mora biti namenjen dobrobiti ljudi in okolja ter da mora biti dolgoro\u010dno finan\u010dno vzdr\u017een.<\/p>\n\n\n

\n
\"Zoran
Zoran Rajn vodi izobra\u017eevanje za zagonska podjetja v zagreb\u0161kem inovacijskem centru ZICER.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

O lekcijah, ki se jih lahko \u010dlove\u0161tvo nau\u010di iz trenutne krize s korono...<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Za Covida velja pravilo, da ni vse zlo za zlo. Pandemija je razkrila \u0161tevilne slabosti nacionalnih dr\u017eav in mednarodne skupnosti. Zavedanje teh te\u017eav je prilo\u017enost za generacije, da ustvarijo bolj\u0161i sistem. Posku\u0161al bom na\u0161teti nekaj izmed njih. Najprej je poudarek na koronavirusih. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z \u017eivalmi, \u017ee vrsto let opozarjajo na nevarnost koronavirusov, ki se prena\u0161ajo z \u017eivali na ljudi, saj se ljudje vse bolj \u0161irijo, izsekavajo gozdove in vstopajo v habitate divjih \u017eivali. \u010ce ne bomo prenehali s tak\u0161nim agresivnim odnosom, se bomo v prihodnosti zna\u0161li v nevarnosti, da se bomo soo\u010dili z novo pandemijo. Na mednarodni ravni je treba razviti krizne mehanizme, na primer ustanoviti mednarodni krizni sklad, v katerega bodo \u010dlanice redno vpla\u010devale sredstva in jih uporabljale v izrednih razmerah, ter predvideti jasne sankcije za tiste \u010dlanice, ki ne bodo pravo\u010dasno posredovale informacij, pomembnih za celotno mednarodno skupnost.<\/p>\n\n\n\n

Poleg tega se je treba na ravni mednarodnih organizacij posvetiti oblikovanju \"totalne knjige\", nikoli dokon\u010danega projekta, v katerem bo zbrano vse prakti\u010dno znanje o tem, kako obnoviti dru\u017ebo v primeru velike naravne nesre\u010de, in u\u010denje njenih vsebin vklju\u010diti v nacionalne \u0161olske programe, saj lahko institucionalni sistem razpade veliko la\u017eje, kot si mislimo. Danes smo v absurdnem polo\u017eaju. Znanje se vsak dan pove\u010duje z neverjetno hitrostjo, v dnevnem \u010dasopisu dobimo ve\u010d informacij, kot jih je povpre\u010den \u010dlovek iz 18. stoletja sli\u0161al v celem \u017eivljenju, kot posamezniki pa imamo izredno malo znanja o osnovnih \u017eivljenjskih ve\u0161\u010dinah.<\/p>\n\n\n\n

Kar zadeva nacionalne dr\u017eave, smo imeli prilo\u017enost videti, kako dolge dobavne verige so v tak\u0161nih razmerah usodne, zato je pomembno, da ima vsaka dr\u017eava lastno proizvodnjo hrane, energije in zdravil. Brez tega ni mogo\u010de govoriti o suverenosti katere koli dr\u017eave. Prav tako smo spoznali, da vseh jajc ne moremo dati v eno ko\u0161arico. To so \u0161e posebej ob\u010dutile dr\u017eave, ki so odvisne od turizma in rentni\u0161tva. Z obstojem raznolikega gospodarstva je \u0161kodo la\u017eje zmanj\u0161ati. Prav tako bi morale dr\u017eave pove\u010dati nalo\u017ebe v zdravstvo, znanost, digitalno preobrazbo javnih storitev, telekomunikacijsko infrastrukturo in storitve javne varnosti. Skozi pandemijo smo videli tudi, da so najslab\u0161e pla\u010dani poklici klju\u010dni za normalno delovanje dru\u017ebe, zato jih je treba moralno in finan\u010dno prevrednotiti.<\/p>\n\n\n\n

Ko govorimo o delu, je treba povedati, da se je delo od doma izkazalo kot mo\u017een koncept, ki ga je treba \u0161e spodbujati, kar je lahko \u0161e posebej dragocena alternativa za mlade star\u0161e, da lahko ve\u010d \u010dasa pre\u017eivijo z otroki in okrepijo svojo dru\u017eino.<\/p>\n\n\n\n

Na koncu smo se nau\u010dili bolj ceniti svobodo in socialne stike, ki so nam samoumevni, in postalo nam je bolj jasno, da so v tak\u0161nih trenutkih glavna opora Bog, domovina in dru\u017eina. Zlo je sprinter, dobro pa maratonec. Vsako slabo situacijo v \u017eivljenju lahko in moramo spremeniti v nekaj dobrega. Upam, da bomo kot dru\u017eba dovolj modri, da bomo to storili tudi s Kovidom, po katerem imamo prilo\u017enost postati bolj\u0161i ljudje.<\/p>\n\n\n\n

O ekonomiji pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka...<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zamisel dogodka Fran\u010di\u0161kovo gospodarstvo je, da udele\u017eenci ustvarijo re\u0161itve za oblikovanje pravi\u010dnej\u0161ega, bolj vklju\u010dujo\u010dega in trajnostnega sveta. Na dogodku je sodelovalo 2 000 znanstvenikov, socialnih inovatorjev in socialnih podjetnikov, starih do 35 let, iz 120 dr\u017eav. Izbirni postopek je bil zahteven, izbrani pa so bili udele\u017eenci, ki so na svojih podro\u010djih dosegli vidne rezultate. Udele\u017eenci so bili razdeljeni v dvanajst skupin, v treh dneh dogodka pa je vsaka skupina predstavila svoja priporo\u010dila, ki jih je pripravljala v zadnjem letu. Pomembno je poudariti, da sobotni konec dogodka ni konec, temve\u010d za\u010detek celotne zgodbe, saj se bo sodelovanje med udele\u017eenci in organizacijami dejavnosti nadaljevalo. Znana je misel, da nobenega problema ni mogo\u010de re\u0161iti na isti ravni zavesti, ki ga je ustvarila, in prav zato je klju\u010dno, da so mladi vklju\u010deni v iskanje re\u0161itev za pomembna dru\u017ebena vpra\u0161anja. Osebno sem aktiven v dveh skupinah: Finance in humanost ter Delo in skrb.<\/p>\n\n\n\n

O pontifikatu pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka in njegovi vlogi v svetu...<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pape\u017eev pontifikat vidim v skladu z imenom, ki ga je izbral. Ko re\u010demo sveti Fran\u010di\u0161ek, so prve asociacije kristjana revni, mir, narava in \u017eivali. Pape\u017e Fran\u010di\u0161ek ravna v skladu s tem: pomaga revnim in pomo\u010di potrebnim, opozarja na dru\u017ebene krivice, se bori za Cerkev brez razko\u0161ja in odprto za vernike, spodbuja mir in dialog med religijami in narodi ter opozarja na na\u0161o dol\u017enost, da z naravo in vsemi bitji ravnamo kot dobri gospodarji in varuhi vsega, kar nam je Bog zaupal. Posebej cenim pape\u017eevo preprostost, poni\u017enost in ne\u017enost, ki so po mojem mnenju lastnosti resni\u010dno velikih ljudi in voditeljev. V kontekstu problemov sodobne dru\u017ebe je pape\u017e Fran\u010di\u0161ek pravi \u010dlovek na pravem mestu ob pravem \u010dasu.<\/p>\n\n\n\n

O revnih in izklju\u010denih...<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ko govorimo o rev\u0161\u010dini, je treba poudariti, da obstajata dve vrsti rev\u0161\u010dine - materialna in duhovna. Materialna rev\u0161\u010dina je stanje, ko posameznik ali skupnost nima dovolj materialnih in finan\u010dnih sredstev za zadovoljevanje svojih osnovnih eksisten\u010dnih potreb, duhovna rev\u0161\u010dina pa je stanje, ko posamezniku ali skupnosti primanjkuje vrlin, da bi izpolnili moralne standarde, ki jih je dolo\u010dil Bog. Obe vrsti rev\u0161\u010dine sta usodni in proti njima se je treba boriti, to pa je mogo\u010de dose\u010di predvsem z bolj\u0161im izobra\u017eevanjem, bolj\u0161o duhovno vzgojo in moralno pismenostjo dru\u017ebe, dav\u010dno politiko, dostopnej\u0161imi viri financiranja in spodbujanjem socialnega podjetni\u0161tva. Izkoreninjenje teh dveh vrst rev\u0161\u010dine je temeljno poslanstvo dru\u017eb Cedior in ICFC.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Zoran Rajn prejme certifikat kakovosti za poslovanje z mno\u017ei\u010dnim financiranjem.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

O prednostih mno\u017ei\u010dnega financiranja pred drugimi viri financiranja...<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Najprej je mno\u017ei\u010dno financiranje demokrati\u010den in cenovno dostopen vir financiranja. Obstajajo \u0161tevilni primeri, ko so se podjetja za\u010dela razvijati s financiranjem prek mno\u017ei\u010dnega financiranja, ker denarja niso mogla dobiti na noben drug na\u010din, pozneje pa so zrasla v velika podjetja. Pri vsakem viru financiranja se pogosto pojavijo dolo\u010dene te\u017eave. Pri sredstvih EU se na primer pogosto pojavita problem sofinanciranja, pri katerem mora lastnik projekta zagotoviti od 20 do 50% lastne udele\u017ebe, in problem predfinanciranja, pri katerem se lastniku projekta dodeli 100% nepovratnih sredstev, vendar pod pogojem, da za\u010detno fazo projekta financira z lastnimi sredstvi in jih nato utemelji. Pri financiranju projektov iz dr\u017eavnega prora\u010duna se pogosto pojavi problem birokratskih ovir, pri ban\u010dnih posojilih pa problem zavarovanja.<\/p>\n\n\n\n

Walta Disneyja je 121 bank zavrnilo, preden je dobil posojilo za svoj projekt risank, ker ni mogel ponuditi zavarovanja. Poslovni angeli in investicijski skladi pa vlagajo v zelo majhno \u0161tevilo specifi\u010dnih projektov, ki imajo mo\u017enost hitrega in visokega donosa. V za\u010detku leta sem imel prilo\u017enost obiskati nem\u0161ki sklad tveganega kapitala, ki vlaga samo v socialno podjetni\u0161tvo. Na leto prejmejo ve\u010d kot 500 projektov, vlagajo pa le v dva do tri, pri \u010demer najni\u017eja nalo\u017eba zna\u0161a 500 tiso\u010d evrov, njihov cilj pa je v naslednjih petih letih prodati svoj poslovni dele\u017e in izstopiti iz projekta.<\/p>\n\n\n\n

Naslednja prednost mno\u017ei\u010dnega financiranja je, da je finan\u010dno tveganje razpr\u0161eno med ve\u010d ljudi, zato v primeru neuspeha projekta nih\u010de ne nosi ve\u010djih finan\u010dnih posledic. Prav tako kampanja mno\u017ei\u010dnega financiranja omogo\u010da potrditev zamisli in tr\u017eno testiranje, preden nastanejo veliki stro\u0161ki. To pomaga tudi poslovnim angelom, investicijskim skladom in bankam, da si sami ustvarijo bolj\u0161o predstavo o tveganjih, \u010de oklevajo pri vlaganju v projekt. Poleg na\u0161tetih finan\u010dnih koristi obstajajo tudi tr\u017ene koristi. Priprava in izvedba kampanje slu\u017eita kot odli\u010dno ogla\u0161evanje in sredstvo za zbiranje dru\u017ebene skupnosti okoli projekta, ustvarjanje baze zvestih strank, privabljanje pozornosti medijev, pridobivanje povratnih informacij in novih idej za izbolj\u0161anje poslovanja.<\/p>\n\n\n\n

V primeru mno\u017ei\u010dnega financiranja z donacijami, nagradami in posojili je projekt \u0161e vedno v lasti imetnika, kar ne velja za poslovne angele in investicijske sklade.<\/p>\n\n\n\n

O ban\u010dnem sektorju...<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ban\u010dni\u0161tvo v dru\u017ebi ni priljubljeno, vendar je lahko, \u010de se ga lotimo pravilno, plemenito in eti\u010dno. Tako kot lahko zdravnik naredi veliko dobrega za \u010dlovekovo zdravje, lahko ban\u010dnik naredi veliko dobrega za njegove finance. Bankirji ne bi smeli biti le prodajalci denarja, ampak tudi zdravniki \u010dlove\u0161kih financ. Prav zato sem zagovornik eti\u010dnih bank, ki imajo dru\u017ebeno odgovoren pristop do stranke, zavra\u010dajo prodajo ban\u010dnega produkta, \u010de to ni v najbolj\u0161em interesu stranke, skrbijo za finan\u010dno pismenost skupnosti, zagotavljajo storitve ranljivim skupinam, ponujajo ugodne kreditne programe za zadovoljevanje osnovnih \u017eivljenjskih potreb dr\u017eavljanov, se izogibajo nenamenskim potro\u0161ni\u0161kim posojilom, ki prevladujejo med obi\u010dajnimi bankami, vlagajo v mala in srednje velika podjetja, ki krepijo vlogo lokalne skupnosti, zlasti v ekolo\u0161ko kmetijstvo, obnovljive vire energije, zelene inovacije in socialno podjetni\u0161tvo, izogibajo se nalo\u017ebam v fosilna goriva, proizvodnjo oro\u017eja, igre na sre\u010do in industrije, ki \u0161kodujejo zdravju ljudi in okolju , podpirajo zagonske podjetnike s kapitalom, znanjem in povezovanjem z drugimi dele\u017eniki na trgu, zaposlenim dajejo enotne pla\u010de brez bonusov in kazni za prodajne rezultate, saj ti spodbujajo slabo obravnavo strank in prodajo izdelkov, pregledno predstavljajo svoje nalo\u017ebe in poslovanje, cilj njihovega celotnega poslovanja pa ni maksimiranje dobi\u010dka za delni\u010darje, temve\u010d maksimiranje koristi za stranke ob doseganju finan\u010dne vzdr\u017enosti in ustvarjanju finan\u010dnih rezerv za primer prihodnjih gospodarskih motenj na trgu.<\/p>\n\n\n\n

Ko govorimo o bankah, \u017eelim poudariti, da je o\u010de Ante Gabri\u0107, eden najve\u010djih hrva\u0161kih misijonarjev, ki je umrl v imenu svetosti, ko je sredi prej\u0161njega stoletja v Indiji sodeloval s sveto materjo Terezijo, razvil ri\u017eevo banko, ki je pomagala revnim v boju proti oderuhom, in bil pobudnik \u0161tevilnih drugih socialnih inovacij, za katere so ve\u010d kot 50 let kasneje nekateri prejeli Nobelove nagrade. Cedior in ICFC bosta ustanovila nagrado v njegovem imenu za dru\u017ebene inovacije v boju proti rev\u0161\u010dini in socialni izklju\u010denosti.<\/p>\n\n\n\n

O umetni inteligenci in mno\u017ei\u010dnem financiranju...<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dru\u017ebi Cedior in ICFC se ukvarjata z razvojem programske opreme za obdelavo velikih koli\u010din podatkov, ki zbira in obdeluje velike koli\u010dine podatkov ter na podlagi tega oblikuje uporabne zaklju\u010dke o tveganosti kampanj mno\u017ei\u010dnega financiranja. Po eni strani bo to lastnikom projektov pomagalo odkriti slabosti njihovega projekta, bolje pripraviti kampanjo in privabiti ve\u010d nalo\u017eb, po drugi strani pa bo vlagateljem pomagalo la\u017eje prepoznati projekte z visokim tveganjem in u\u010dinkoviteje upravljati svoj denar. Programska oprema ne bo samostojno sprejemala odlo\u010ditev o tveganju, temve\u010d bo slu\u017eila kot dodatek k strokovni oceni ocenjevalca. Po vsem svetu tega ne po\u010dne nih\u010de drug razen nas. Poleg tega se ukvarjamo z razvojem Enciklopedije mno\u017ei\u010dnega financiranja, digitalne podatkovne zbirke vsega znanja o mno\u017ei\u010dnem financiranju, ki temelji na vnosu uporabnikov in umetni inteligenci. Poleg tega, da jo bodo uporabniki lahko urejali kot Wikipedijo, bo Enciklopedija ustvarjala in zbirala najnovej\u0161e vsebine o mno\u017ei\u010dnem financiranju na podlagi programske opreme umetne inteligence .<\/p>\n\n\n\n

Tako kot je na koncu filmov napis, da za potrebe filma ni bila ubita niti ena \u017eival, tudi mi \u017eelimo poudariti, da za potrebe razvoja na\u0161e programske opreme umetne inteligence ni bilo in ne bo izgubljeno niti eno delovno mesto. Pravzaprav bodo ustvarjena nova delovna mesta. Z uporabo umetne inteligence se bo vpra\u0161anje delovnih mest razvijalo v dveh smereh. Po eni strani bodo nastala nova delovna mesta, ki bodo zahtevala nova znanja, kot v primeru podjetij Cedior in ICFC, po drugi strani pa bodo nekatera delovna mesta ugasnila, zlasti tista, ki se ponavljajo. Najbolj odporna proti ukinjanju bodo tista delovna mesta, ki bodo zahtevala ustvarjalnost, empatijo in kompleksne motori\u010dne spretnosti.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Zoran Rajn je ambasador projekta E-FIX - Energy Financing Mix, financiranega iz programa Obzorje 2020, v katerem sodeluje 14 partnerjev iz 6 dr\u017eav, njegov cilj pa je razvoj inovativnih modelov financiranja projektov v energetskem sektorju.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

O vzornikih v podjetni\u0161tvu...<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Moji vzorniki so podjetniki, ki na poslovanje gledajo kot na skrb za dru\u017ebo. Najprej don Bosko kot eden prvih primerov socialnega podjetni\u0161tva, ki je med industrijsko revolucijo v Italiji duhovno in socialno opolnomo\u010dil mlade, ki jih je ogro\u017eala rev\u0161\u010dina in so posledi\u010dno padali v kriminal, tolpe in zapore. Naredil jih je pismene, jim omogo\u010dil poklicno izobra\u017eevanje, da so lahko postali \u010devljarji, kroja\u010di, zidarji, tesarji, peki, tiskarji ali se nau\u010dili kak\u0161nega drugega poklica, ustanovil je delavnice, kjer jih je zaposlil, ustanovil je Dru\u0161tvo za medsebojno pomo\u010d delavcev in napisal prvo vajeni\u0161ko pogodbo v Evropi ter od delodajalcev zahteval njeno spo\u0161tovanje, da bi mlade za\u0161\u010ditili pred izkori\u0161\u010danjem.<\/p>\n\n\n\n

Oratoriji, ki jih je ustanovil za mlade, so bili \u0161tiri v enem: dom, \u0161ola, \u017eupni\u0161\u010de in igri\u0161\u010de. Poleg izobra\u017eevanja in stanovanja jim je nudil tudi duhovno vzgojo, da bi iz njih naredil po\u0161tene dr\u017eavljane in dobre kristjane, zavedal pa se je tudi pomena igre, zato je organiziral \u0161tevilne dejavnosti, kot so \u0161portne in dru\u017eabne igre ali ustanavljanje gledali\u0161kih skupin in glasbenih orkestrov. Da bi lahko razvijal \u0161tevilne projekte, je zagotavljal sredstva s prodajo izdelkov, ki so jih izdelovali v delavnicah, z organizacijo loterij in tombol ter z donacijami, pri \u010demer so donatorji prejemali darila, kar lahko \u0161tejemo za predhodnika mno\u017ei\u010dnega financiranja .<\/p>\n\n\n\n

Kot zgodovinski primer \u017eenske socialne podjetnice bi omenil Marijo Montessori, ki je tako kot don Bosko, ki je razvil preventivno metodo v vzgoji, pustila globok pe\u010dat na podro\u010dju vzgoje otrok z glavnim vzgojnim na\u010delom \"pomagaj mi, da to naredim sam\". Ko govorimo o vzgoji, moramo omeniti tudi sveto Angelo Merico, ustanoviteljico ur\u0161ulink, ki je \u017eivela v 15. in 16. stoletju in jo sodobni pedagogi ozna\u010dujejo za vizionarko in predhodnico sodobne pedagogike. Pred 500 leti se je na primer zavzemala, da v razredih ne bi bilo ve\u010d kot 20 otrok, da bi se lahko u\u010ditelji s spo\u0161tovanjem in ljubeznijo posvetili vsakemu otroku posebej.<\/p>\n\n\n\n

Med sodobnej\u0161imi primeri bi neizogibno omenil ustvarjalca Nutelle Micheleja Ferrero, ki je bil predan vernik. Ob praznovanju 50. obletnice podjetja je pred mediji izjavil: \"Brez nje ne bi zmogli ni\u010desar.\" V vsako pisarno in objekt je postavil kipec Device Marije, skupaj z vodilnimi delavci pa je redno vsako leto romala v Lurd. Prav tako je organiziral obisk Lurda za vse svoje zaposlene. Pralineji Rocher, ki so bili predstavljeni leta 1982, so dobili ime po jami Rocher de Massabielle v Lurdu, kjer se je leta 1858 prikazala Devica Marija. Rocher v franco\u0161\u010dini pomeni \"skala\" ali \"balvan\".<\/p>\n\n\n\n

Ko je leta 1957 prevzel podjetje, je na zaposlene naslovil pismo, v katerem je zapisal, da je njegova edina \u017eelja, da bi bilo podjetje mo\u010dno ter da bi zaposlenim in njihovim otrokom zagotovil varno in mirno prihodnost. Delokalizacija, racionalizacija in odpu\u0161\u010danje niso bili nikoli omenjeni v njegovem mened\u017eerskem besednjaku in strategiji, tovarna je obstajala za \u010dloveka in ne \u010dlovek za tovarno. Za zaposlene je organiziral avtobusni prevoz od doma do delovnega mesta v Albi in vrnitev domov ob koncu izmene. Zagotovil jim je nadpovpre\u010dne pla\u010de, brezpla\u010dno zdravstveno oskrbo in druge socialne ugodnosti, zato zaposleni niso nikoli stavkali. Redko se je pojavljal v javnosti, nikoli ni dal intervjuja in je zavra\u010dal \u010dastne nazive. Izjavil je, da bi se moralo \u010dlovekovo ime v \u010dasopisu pojaviti le dvakrat - prvi\u010d, ko se je rodil, in drugi\u010d, ko umre. Leta 1983 je ustanovil fundacijo Ferrero, ki spodbuja razvoj znanosti in umetnosti. Poleg tega fundacija zagotavlja nacionalne in mednarodne \u0161tipendije za izobra\u017eevanje otrok sedanjih in nekdanjih zaposlenih, prav tako pa prek programa Ferrero Seniors ponuja \u0161tevilne ugodnosti za vse, ki so podjetju posvetili ve\u010d kot 25 let svojega \u017eivljenja. Umrl je leta 2015 na valentinovo v 89. letu starosti. Na njegov pogreb je pri\u0161lo 60 tiso\u010d ljudi, trgovine, \u0161ole in ustanove v Albi pa so bile tisti dan zaprte. Umrl je leta 2015 na valentinovo v 89. letu starosti. Na njegov pogreb je pri\u0161lo 60 tiso\u010d ljudi, trgovine, \u0161ole in ustanove v Albi pa so bile tisti dan zaprte. <\/p>\n\n\n\n

Kot sem \u017ee omenil v enem od prej\u0161njih vpra\u0161anj, imamo tudi na Hrva\u0161kem odli\u010den primer socialnega podjetni\u0161tva, in sicer podjetje Tim Kabel, ki je znano kot eno najbolj dru\u017ebeno ozave\u0161\u010denih hrva\u0161kih podjetij, ki ga vodita zakonca Ivan in Mirjana Top\u010di\u0107. Podjetje izvaja pronatalno politiko in \u017eenske se na razgovorih za slu\u017ebo ne sre\u010dujejo z neprijetnimi vpra\u0161anji o materinstvu, temve\u010d jih spodbuja, da imajo otroke, tako da zaposleni prejmejo finan\u010dno podporo za vsakega novorojen\u010dka. Vsi otroci zaposlenih prejemajo \u0161tipendijo v \u010dasu srednje\u0161olskega in visoko\u0161olskega izobra\u017eevanja, med poletnimi po\u010ditnicami pa jim je omogo\u010deno delo v podjetju prek \u0161tudentskega servisa za pla\u010dilo, ki je vi\u0161je od povpre\u010dne predpisane \u0161tudentske urne postavke. Vsi zaposleni imajo pravico najeti posojilo podjetja po najni\u017eji mo\u017eni obrestni meri. Prejemajo tudi velikono\u010dno in bo\u017ei\u010dno nagrado, njihove pla\u010de pa so znatno nad hrva\u0161kim povpre\u010djem. Ob koncu vsakega poslovnega leta podjetje organizira izlet in praznovanje za zaposlene in njihove zakonce, na katerem razglasijo najbolj\u0161ega zaposlenega v letu, ki prejme dvojno bo\u017ei\u010dno nagrado.<\/p>\n\n\n\n

O izzivih, s katerimi se danes soo\u010dajo mladi...<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Mladi se danes soo\u010dajo s \u0161tevilnimi te\u017eavami. Brezposelnost, pomanjkanje perspektive, pritisk, da morajo izpolnjevati standarde, ki jih postavlja dru\u017eba, odvisnosti, medvrstni\u0161ko nasilje in du\u0161evno zdravje so le nekatere izmed najbolj pere\u010dih. Vzrokov za te te\u017eave je ve\u010d, vendar bi rad omenil predvsem dva.<\/p>\n\n\n\n

Prvi vzrok je slaba formalna izobrazba. Cilj izobra\u017eevanja mora biti delovanje. Ni pomembno le spoznati, kak\u0161en je svet, temve\u010d tudi, kako biti v njem dejaven in kako ga spremeniti. Ta druga komponenta manjka, zato mladi niso pripravljeni na izzive resni\u010dnega \u017eivljenja in trga dela. Ravno tako je treba pri otrocih \u017ee od malega prepoznavati talente in jih usmerjati v smer, kjer se bodo uresni\u010devali na najbolj\u0161i mo\u017eni na\u010din, pomanjkljivosti pa bodo \u010dim manj\u0161e.<\/p>\n\n\n\n

Drugi vzrok je neustrezna duhovna vzgoja. V dru\u017ebi primanjkuje jezikovne, finan\u010dne, digitalne in druge pismenosti. Vendar pa je ni, kot je duhovna pismenost. \u017divimo v \u010dasu, ki relativizira moralo, zato mladi ne razumejo, kaj je greh, zakaj je greh in kak\u0161ne so posledice greha za \u017eivljenje. Zaradi tega sprejemajo napa\u010dne \u017eivljenjske odlo\u010ditve, te pa jih v najslab\u0161em primeru pripeljejo do \u017eivljenjskega brodoloma, v najbolj\u0161em pa do nezadovoljstva. Posebej izkrivljeno podobo \u017eivljenja, ki je ne znajo kriti\u010dno obravnavati, dobijo prek medijev in dru\u017ebenih omre\u017eij, ki pogosto spodbujajo prazni materializem, nezdrav kult lepote, takoj\u0161njo slavo in uspeh \u010dez no\u010d brez dela. Otroke in mlade je treba za\u010deti u\u010diti, da je v \u017eivljenju najpomembnej\u0161e prizadevanje za svetost, biti svetnik pa pomeni biti najbolj\u0161i v ljubezni, po\u0161tenosti in odgovornosti. Dru\u017eba danes ne potrebuje ve\u010d zmogljivej\u0161ega ra\u010dunalnika ali hitrej\u0161ega avtomobila, tehnolo\u0161ki razvoj je dosegel to\u010dko, ko presega potrebe ljudi. Svet kli\u010de po moralnih vzorih. Na svetu je najve\u010d prilo\u017enosti in najmanj konkurence.<\/p>\n\n\n\n

Zoranovo zadnje sporo\u010dilo...<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Namesto za zemeljskimi stvarmi bi morali te\u010di za nebe\u0161ko slavo. Vlagajte v ljubezen do Boga in ljubezen do \u010dloveka. Vsak, ki to po\u010dne, bo po\u017eel bogate sadove. To je recept za \u017eivljenjski uspeh in edina varna nalo\u017eba tukaj na zemlji!<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Zoran Rajn na konferenci E-FIX predstavi delo Mednarodnega centra za mno\u017ei\u010dno financiranje (ICFC).<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zoran Rajn vodi izobra\u017eevanje za zagonska podjetja v zagreb\u0161kem inovacijskem centru ZICER.<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":1788,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[49],"tags":[],"class_list":["post-1785","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-interviews"],"wpcf_dashboard":"

Please log in first? Click here to login<\/a><\/div>